Arhiv za Maj, 2010

Kataklizma

Sreda, Maj 5th, 2010

S krizo, ki je zamrznila borzne trge v letu 2009, se je sprožila vijačnica bede. Danes je že jasno, da vsi protikrizni ukrepi, za katere so države zmetale težke milijarde, niso bili uspešni. Če so bile prej ogrožene zgolj nekatere banke, ki so na veliko špekulirale z nepokritimi papirji in posamezne gospodarske družbe, so se sedaj znašle na spisku ogroženosti države.  Nastopil je trenutek, ko se bo treba odločiti. Ali bodo crknile pogoltne in prevarantske banke in finančni holdingi ali pa države. V obeh primerih pa smo na robu vojne.

Skoraj gotovo bo rožljalo. Vprašanji sta samo, kje in kako močno. Tokrat bo nerazvitim nekoliko prizanešeno, saj se bo spopad bolj ali manj omejil na države razvitega kapitalizma, na metropole, ki ustvarjajo carstvo strahu in bede. Vladavina finančnega kapitala namreč ne prinaša blagostanja. Dolg lahko rodi zgolj nov dolg in ta višje in težje obresti, ki pa nimajo nobenega pokritja v neki novi vrednosti, podobno kot ga nima tudi trgovanje z vrednostnimi papirji. To je tako imenovani volatilni, hlapni kapital iz katerega se napaja predvsem inflacija. In če so posamezni ekonomisti še nedolgo tega napovedovali, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo inflacijska spirala sprožila, je danes jasno, da smo se že znašli v njenem vrtincu.

Lastnikov pogoltnih bank namreč ni mogoče nasititi in vlade niso sposobne omejiti njihovega pohlepa. So pa zato toliko bolj uspešne pri izžemanju državljanov, ki jim vladajo. Zadolženost držav se namreč povečuje, slaba stran dolga pa je, da postanemo pozorni na njegovo težo šele, ko ga začnemo odplačevati.

Ta trenutek 384 milijonov evrov res ni veliko za Slovenijo, če bi jih seveda imeli. Vendar, v kolikor si moramo denar sposoditi zato, da bomo poravnali tuji dolg, potem je vsak evro preveč. To je politično perverzno, sprevrženo dejanje. Zadolževati se za drugega, medtem ko študentom, dijakom, delavcem, upokojencem ukinjaš bonitete in znižuješ standard lastnim državljanom ? Vprašanje nima razumnega odgovora. Še posebej ne, če ga želiš pojasniti s solidarnostjo do grškega ljudstva in z obveznostjo do skupne valute. Grki od novih posojil ne bodo imeli nič, le še močnejša bo zanka okrog njihovega vratu in težji bo kamen, ki jih vleče na dno Egeja. Z grško katastrofo bodo zaslužile samo banke in tisti, ki so najbolj odgovorni za sedanji zlom. Evropski državljani bomo posredno, s povečanimi davčnimi obremenitvami, spet napajali finančne mogotce.

Edino razumno in pravično dejanje je, da denarja ne damo. Pa ne zato, ker ga tako ali tako ne bomo več videli. Grčija mora bankrotirati zaradi obče finančne higiene in Grki morajo dobiti opravičilo in priložnost, da počistijo z domačimi lopovi, ki so jih prodali v suženjstvo bančnim korporacijam in kovnicam valut.

Ali bodo bankrotu Grčije sledili tudi finančni zlomi Italije, Španije, Portugalske in Irske, mogoče še katere države, sploh ni važno. Pomembno je zgolj, da do verižne reakcije čim prej pride in se sesuje hiša iz kart in z njo tudi evro, če mu bo tako usojeno. Za nas navadne državljane je preprosto prenaporno, da moramo nenehno hraniti finančne bogove in jim prinašati vedno dražje darove. Politika, ki so jo osmislili denarni centri moči, naj se zaduši v lastnem smradu in z njo vlade, ki jo podpirajo. Nič tragičnega ne bo v tem. Tragika je odgovornost, ki nam jo poskušajo vsiliti za tuje dolgove.

  • Share/Bookmark